Kropa: vas žebljarjev, fužin in vigenjcev
V ozki dolini pod Jelovico je železo stoletja določalo ritem življenja. Kdor danes hodi po Kropi, še vedno sliši odmev kladiv.
Voda, oglje in ruda
Kropa leži v ozki soteski pod planoto Jelovica. Gozdovi so dajali oglje, potok Kroparica pa vodno silo za mehove in kladiva. Ti trije darovi narave so naredili iz vasi eno najpomembnejših železarskih središč na Slovenskem.
Vigenjci in žebljarji
Vigenjc je bila kovačnica, v kateri so ob ognjišču kovali žeblje. Delo je bilo težko in skupinsko: več žebljarjev je ob istem ognju v ritmu udarjalo po razbeljenem železu. Kropski žeblji so potovali daleč čez meje dežele — za ladje, strehe in pohištvo.
Arhitektura, ki diha železo
Ohranjene fužinarske hiše s kamnitimi pritličji, kovanimi mrežami in okovjem pričajo o nekdanjem bogastvu kraja. Kropa je danes zavarovana kot kulturni spomenik, njeno kovaško tradicijo pa predstavlja tudi kovaški muzej.
Tradicija danes
V Kropi se kovaštvo nikoli ni povsem ustavilo. Iz domače tradicije je zrasla sodobna industrija, ob njej pa male delavnice, kot je naša, ki ohranjajo ročno umetnostno kovaštvo. Vsak kos, ki zapusti Nakovalo, nosi del te zgodbe.
Obiščite nas
Ob predhodni najavi skupinam do 12 oseb pokažemo delavnico in kovanje na ognju. Ogled traja približno 45 minut.
Dogovorite se za ogled →